ponedeljek, 29. december 2008

Monday, the 29th of December

I never, NEVER cry when watching movies or anime, reading a book or manga. Like, everybody cried at Titanic but I didn't. This time I came very close. I was all teary. What the hell is the matter with me?! I never thought I'd be so lame, good lord.

5 komentarji:

Tina pravi ...

pa sej to ne pomen da si lame ... mislm no, lepo te prosm, če dve uri pa pol gledaš srce parajočo zadevo v keri se mata dva blazno rada, pa jima ni usojeno in se potem tko tragično konča in vse dejansko pade v vodo ... to sploh ne pomen da si lame, ampak kvečjemu pomeni to, da znaš občutit bolečino drugih in jih razumet in da si sočutna, ha? :D

z jokanjem pr filmih ni čist nč narobe. s tem namenom so tut nrjeni. da prizadanejo ljudi in da jim mau razbijejo vasezagledanost.

Kia pravi ...

Pa pr Titaniku jz nism jokala. Pa še če si čustven in romantičen in nevem kaj še, pol lahko prčakuješ solze, sam I was all teary, k sm gledala anime. Pa ta anime je o tenisu, ni nobene nesrečne in neuslišane ljubezni. Povej mi, kako lahko nism lame?

Tina pravi ...

no dobr, to je res mal kompleksna situacija hehe :)

pač se te je tenis tok dotaknu xD

Kia pravi ...

Pa ne tko prov tenis. Sam ta tip, k je zdej na Japonskem, pa ga fotr registrira na enga izmed 4 glavnih turnirjev al whatever v tenisu brez njegove vednosti. On bi ful rd šel, sam je nekomu oblubu neko stvar in si to oblubo predstavla tko, da more ostt na Japonskem pa pač ne ve, a nej gre al ne pa pustit more vse za sabo, frende, lifestyle ... pač je farewell. I hate farewells. In real life and in movies.

Tina pravi ...

no ja to je pa druga, če je še prijateljstvo vmes :)